Zate sem iz neokrnjenih kozjanskih mejic, travnikov in EKO vrtov nabrala:

NAVADNO LIPA (Tilia platyphyllos)

ČRNI BEZEG (Sambucus nigra)

POPROVO META (Mentha piperita)

NAVADNO DOBRO MISEL (Origanum vulgare)

NAVADNI RMAN (Achillea millefolium)

NAVADNI FIŽOL – luščine (Phaseolus vulgaris)

Omenjene zdravilne rastline so odličen izbor krepitve celotnega telesa, posebej dobro pri težavah s prehladi, dobro tudi za zniževanje sladkorja.

Zate sem na domačem vrtu vzgojila, nabrala in posušila sladki pelin. Ves njegov (cvetni) prah je zbran v epruvetki. Gre za zdravilno rastlino, ki ima vpliv na moč obrambnega sistema, vročična stanja, vnetja, deluje očiščevalno, protiparazitno, krepi jetra, uravnava telesni tlak, izkazal se je kot dobro krepčilo/zdravilo pri Covid 19. Dobro je, da ga ščepec dodamo v jutranji napitek – smuti (s kakšnim hladno stiskanim oljem – ki iz pelina potegne aktivno učinkovino artemizinin).

Zate sem na domačem vrtu vzgojila, nabrala in posušila sladki pelin. Gre za zdravilno rastlino, ki ima vpliv na moč obrambnega sistema, vročična stanja, vnetja, deluje očiščevalno, protiparazitno, krepi jetra, uravnava telesni tlak, izkazal se je kot dobro krepčilo/zdravilo pri Covid 19! Glavna učinkovina je ARTEMIZININ, ki se popolnoma izluži le v MAŠČOBI ali ALKOHOLU – tako se namakanje pelina v hladno stiskanem olju ali alkoholu najbolj izplača. Pelinovo olje je potem dragoceno začimbno olje za v jedi ali se z njim mažemo po telesu (pri bolečih sklepih, za nego kože …), alkoholni izvleček pa dodajamo v vodo/sok/čaj in ga uživamo kot tinkturo.

Če želimo uživati ČAJ, zelišče čez noč namakamo v hladni vodi (12h). Odlijemo tekočino, zelišče pa še enkrat prelijemo z vrelo vodo. Počakamo 10 min, precedimo. Ko se vroča tekočina ohladi na cca. 40⁰C, jo združimo s hladno tekočino in pijemo. V čaj dodamo malce olja/masla/mleka, da se izluži vsaj malo artemizinina.

Sladki pelin iz roba moje njive se je namakal v močnem domačem žganju. Gre za zdravilno rastlino, ki ima vpliv na moč obrambnega sistema, vročična stanja, vnetja, deluje očiščevalno, protiparazitno, krepi jetra, uravnava telesni tlak, izkazal se je tudi kot dobro krepčilo/zdravilo pri Covid 19 in kot močno sredstvo za ustavljanje raka (dobro je sočasno uživati veliko hrane bogate z vitaminom C in železom)! Alkohol je iz rastline potegnil glavno učinkovino artemizinin, zato imamo pred seboj izrazito močan pripravek za krepitev imunskega sistema, ki ga dodamo v napitek (voda/čaj) - ne nad 40 °C (Lončar, 2021)

Sestavine: Domače vinsko žganje, sladki pelin (Artemisia annua)

Raba: Cca. 20-25 kapljic 3x dnevno 3 tedne. Sledi vsaj tedenski premor in potem lahko cikle ponavljamo po potrebi.

Tinkturo jemljemo najbolje pred jedjo ali vsaj eno uro po jedi, oz. ko nam čas dopušča ali urgentno – ob znakih prehlada, slabem počutju …

Po izročilu koprivna semena vsebujejo vse najboljše, kar premore rastlina in vse kar potrebuje človeško telo.'' Tudi ko gre za ohranjanje semen za samooskrbo v prihodnosti, ni semena, ki bi po svojem pomenu prekašalo koprivno seme.'' Semena veljajo za močan stimulator energije, naravno poživilo, namočena v črno vino pa za najboljši afrodiziak našega območja. Vsebujejo obilico vitaminov (izstopa vitamin E), mineralov, cca. 30% linolnih maščobnih kislin (alfa – linolenska), sluzi, karotenoidov ter velik del beljakovin. Največji izkoristek dobimo, kadar jih izpostavimo fermentaciji (v kislem zelju, kisli repi in ostalih fermentiranih zvarkih, v kruhu z drožmi ipd.), saj fermentacija odklene dostop telesu do vseh učinkovin. Semena so t. i. ''superživilo'', izjemno zdrav dodatek hrani, pijači, brez posebnega okusa, tako je dobrodošlo, da jih sicer posipamo/zamešamo v vsako jed (razen pred spanjem). Seme deluje adaptogeno na telo, uravnava naš odziv na stres, krepi nadledvično žlezo, pomaga premagovati utrujenost, vpliva na nevrotransmiterja acetilholin ter serotonin in tako dviguje razpoloženje, čilost, dobro počutje. s katerim so si ljudje pomagali pri zaužitju najbolj strupenih rastlin ali pri ugrizu pajkov, kač, psov, os. Pomembno je vedeti, da seme blokira mnoge strupe v našem telesu in tako jih jetra lažje nevtralizirajo in izločijo. Pozitiven vpliv tudi na ledvice in spodbuda boljšemu delovanju ščitnice (Lončar, 2021).

Zate sem v domačih gozdovih nabrala smrekove iglice, jih skrbno posušila, na koncu pa zmlela v PRAH. Uporaben je v kulinarične namene – ko želimo gozd pripeljati na svoj krožnik. Dodamo ga proti koncu priprave jedi, da ohrani čim več arome. (dodamo v jedi, kjer bi želeli nekaj dodatne kisline, ki jo ima smreka; posebej dobro se poda z gobami, kostanjem, krompirjem, tudi za pripravo sladic (z jagodičevjem), krekerjev …

Iglice vsebujejo vitamin C, čreslovine, grenčine, eterična olja, minerale in elemente v sledeh. Poznan je zdravilni učinek na dihala.

Zate sem na neokrnjenih robovih kozjanskih gozdov nabrala ŠIPKOVE PLODOVE, jih skrbno posušila, očistila in pripravila za čaj, ki izrazito izstopa v vsebnosti vitamina C. Šipek je tradicionalno zdravilo, ki jača imunski sistem in tako varuje telo pred prehladi, okužbami, odpravljal naj bi utrujenost, bledico, kamne v sečilih, putiko in revmo (Ašič, 1989).

Prgišče plodov namakate čez noč, odlijete in shranite tekočino; na odcejen šipek prilijete novo vodo in kuhate do vretja, naj vre 10 minut, precedite in ko se ohladi združite s hladnim namokom. Tako v rastlini ohranimo dragoceni vitamin C. Uživate ob skodelici čaja.

Gre za eno najlepših sožitij neokrnjene kozjanske narave. Divji šipek, neustrašna grmovnica, sicer prvak v vsebnosti vitamina C in kozjansko jabolko, za odtenek poslajeno z doma vzgojeno rastlino – stevijo.

Sestavine: Navadni šipek (Rosa canina), stare sorte kozjanskih jabolk, stevija z domačega vrta.

Karmen Gajšek je nabiralka in zeliščarka, magistrica profesorica sociologije in geografije (s poglabljanjem znanj biogeografije, fitogeografije), ki se po letih raziskovanja ekosistemskih značilnosti okolja ukvarja z divjimi užitnimi in zdravilnimi rastlinami, katere zaradi samonikle rasti v povprečju vsebujejo precej več vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih komponent kakor pridelana hrana ter lahko tako predstavljajo pomemben del samooskrbe. Njena rodna gruda je Kozjansko, kjer živi in deluje pod imenom ''Kje so tiste rožice?''. Izvaja nabiralniške, kulinarične in druge DELAVNICE ter predavanja po vsej Sloveniji, tujini. Organizira tudi veliki slovenski festival divje hrane - FesDivjal.

Poleg izobraževalnih aktivnosti so na voljo tudi dragoceni IZDELKI za potrebe vsakdanjega življenja (sveže rastline – divja hrana, suhe rastline - domači čaj (zeliščne mešanice, sladki pelin, rožmarin in številna druga zelišča), divje in domače začimbe, koprivna semena, zelenjavni namazi/omake z zelmi, domače-divje vložnine (tolščak v jabolčnem kisu...), čemažev/divji pesto, domače/divje marmelade, suho sadje, čistilno-negovalna sredstva idr., kar je na voljo za nakup. Rastline nabira ročno na neokrnjenih rastiščih, vse ostale surovine pa so vzgojene na domači njivi ali pri bližnjih/daljnih sosedih (100% lokalno, rastlinsko, ekološko in divje). 

Darilni bon se lahko koristi za katerokoli izobraževalne storitve ali 100% naravne izdelke.